Novice

zadetki za Univerza v Ljubljani

Črko-slika NUK

NUK, 17. maj ―   Črko-slika NUK (23.5.–3.12.2024, Kavarna NUK)   Johannes Gutenberg, ki je bil izbran za osebnost drugega tisočletja, je poznan kot izumitelj tiskarstva. Morda ni izumil načina tiskanja, kot mu nekatere raziskave oporekajo. Tudi izuma premičnih črk mu ne pripisujejo vsi. Zabeleženo pa je, da je Gutenberg izumil sistem ulivanja kovinskih premičnih črk (ulivalo in zlitina kovine za črke), tiskarsko barvo (za odtisovanje s kovinskih črk) in mehanizirano tiskarsko prešo. Izumil je, kako izdelati več enakih črk. Iz pečatnika je izdelal matrico, v katero se je ulivala svinčeva zlitina in dajala repetirane črke.* Zagotovo velja, da je Gutenberg vpeljal t. i. črno umetnost in bi mu hkrati morali dati primat tipografa, saj je oblikoval, izdeloval in ulival enake črke. Na pričujoči fotografsko-tipografski razstavi študentov prve stopnje 2. letnika Grafične in medijske tehnike ter 3. letnika Grafičnih in interaktivnih komunikacij na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so razstavljeni posterji, ki so nastali v zimskem semestru študijskega leta 2023/2024. Študenti so na temo 250. obletnice Narodne in univerzitetne knjižnice izdelali fotografije in lastne črkovne vrste, katerih črkovni in nečrkovni znaki izkazujejo arhitekturo ali interier stavbe NUK-a ali pa poslanstvo Narodne in univerzitetne knjižnice. V povezavi predmetov Tipografsko načrtovanje in Tipografija v različnih medijih s predmetom Studijska fotografija so nastali izdelki, ki z medsebojnim prepletanjem in izražanjem vsebin podajajo večjo sporočilnost. *Dolar, 1982, str. 252, 253; Gutenberg Invitation, 2002, str. 1, 2; Kapr, 1987, str. 97–104, 107–117; Levenson, 2000, str. 30, 31; Romano, 1998, str. xiii, xvii, xviii; Twayman, 1998, str. 18–21.                   Sodelujoči študenti GMT2 in GIK3: Lucija Brina Arvaj, Manca Baša, Dominik Černe, Alen Fuks, Ajda Breščak, Tina Fornazarič, Leonard Kočman, Tamara Maneva, Neža Perc, Maruša Novak, Lucija Pintar, Gala Pregel, Lara Sudar,

Krakovski nasip

NUK, 16. maj ― Hranimo misli na Krakovskem nasipu   Ob praznovanju 250. obletnice začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice smo na Krakovskem nasipu na ogled postavili priložnostno razstavo 22 plakatov, ki predstavljajo našo zgodbo,  zgodovinske trenutke in gradiva ter storitev, ki danes nosijo pečat narodne, univerzitetne in osrednje državne knjižnice. V podobe ujeto gradivo, zbirke, spomini, arhitektura, infografike, pretekli in prihodnji obrazi knjižnice so del naše pripovedi, vrednot, poslanstva in vizije za bodočnost. Predstavljamo rokopisne sledi začetkov knjižnice, njeno staro domovanje, Plečnikovo izjemno igro svetlobe in grozljivo podobo čitalnice po letalski nesreči; približamo obseg naše knjižnične zbirke in gradivo posebnih zbirk; tu je tudi podoba starega listkovnega kataloga in zbir natisnjenih Slovenskih bibliografij ter restavriran tipkopis Nekropole pisatelja Borisa Pahorja, infografike s podatki o slovenskih knjižnicah, v trenutek ujeta digitalizacija Prešernove Zdravljice in vizualizacija nove stavbe NUK 2. Razstava odkriva NUK kot preplet preteklega, današnjega in tistega, kar še prihaja; raznolikost nalog in pomembno poslanstvo knjižnice, skrbnost preteklih in današnjih knjižničarjev ter vlogo knjižnice pri zbiranju, ohranjanju in posredovanju zapisanih sledi bogate slovenske ustvarjalnosti. Tudi ta razstava je del praznovanja Hranimo misli – že 250 let in prinaša del odgovora na vprašanji, kaj je Narodna in univerzitetna knjižnica in kako hranimo misli. Razstava bo na ogled do 18. junija 2024.                     Razstava je nastala v sodelovanju s Turizmom Ljubljana.   DefaultHide
Ali pri nas čas teče počasneje?

Ali pri nas čas teče počasneje?

OUTSIDER, 15. maj ― Ob novici: Najverjetneje zamik začetka gradnje NUK-a 2, kriva je nepopolna razpisna dokumentacija (vir) – objavljamo zapis izpred leta dni. Nuka 2 kljub premierovi obljubi še ne bo. To je še en nov časopisni naslov izpred nekaj dni o gradnji nove Nacionalne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Še eden izmed številnih, ki zadnjih skoraj 40 […]

Trafika ob sončnem zahodu – Ivan Vurnik: V senci Plečnika?

OUTSIDER, 10. maj ― Letos mineva 140 let od rojstva slovenskega arhitekta Ivana Vurnika (1884–1971), enega od pionirjev slovenske arhitekture, ustanovitelja oddelka za arhitekturo na tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter prvega pedagoga in predstojnika. Ob ustanovitvi sta bila na oddelku dva seminarja, ki sta ju vodila Plečnik in Vurnik. Od leta 2014 Center arhitekture Slovenije v mesecu juniju […]

Majsko bralno druženje v sodelovanju Medobčinske splošne knjižnice Žalec in UPI Ljudske univerze Žalec

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 9. maj ― Bralno druženje v maju je bilo ozaljšano z belimi metulji v mislih, ki so bili simbolno najljubše živalice Mance Košir, pobudnice bralnih druženj v Sloveniji. Prvo in drugo leto je bila z nami na zaključnem druženju, obudili smo spomin na srečanji z njo v Žalcu in v Ljubljani. Družimo se že šestnajst let in ves čas je tiho z nami. Odslej najtišje. Manca je zapisala povsem svojo misel o branju, in sicer naj si kar mislimo, da mi beremo knjigo, v resnici ona bere nas. S knjigo odkrivamo svoje notranje zgibe, ...

Naša pesem vstopila v šesto desetletje

SIGIC - Novice, 22. april ― ​20. do 21. aprila je v Unionski dvorani v Mariboru potekalo že 28. državno tekmovanje slovenskih zborov Naša pesem, kjer je na petih tekmovalnih koncertih nastopilo 20 zborov iz vse Slovenije. Zmagovalec je  Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani z dirigentko Rahelo Durič Barić.

Zmaga na 28. zborovskem tekmovanju Naša Pesem APZ Tone Tomšič

Misli, 21. april ― Akademski pevski zbor (APZ) Tone Tomšič Univerze v Ljubljani z zborovodjo Rahelo Durič Barić je osvojil prvo mesto na letošnjem 28. slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem, ki je konec tedna potekalo v mariborski dvorani Union. Na petih tekmovalnih koncertih se je predstavilo 20 zborovskih zasedb s skupno preko 600 pevci.

Hranimo misli - že 250 let

NUK, 2. april ― Narodna in univerzitetna knjižnica Hranimo misli - že 250 let   [razstave] [dogodki] [250 zakladov] V letu 2024 obeležujemo 250 let od začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice. Kot naslednici licejske knjižnice je njene začetke mogoče postaviti v leto 1774, ko je bilo po odločitvi Marije Terezije v javno uporabo namenjenih prvih 637 knjig. V 18. stoletju so v času razsvetljenega absolutizma začele nastajati prve javne knjižnice, ki so omogočale dostop do informacij in znanja tudi širši javnosti. Knjige iz knjižnic razpuščenega jezuitskega reda so predstavljale začetne zbirke marsikatere javne knjižnice takratnega cesarstva. Med njimi je bila tudi licejska knjižnica v Ljubljani. Letos tako v Narodni in univerzitetni knjižnici praznujemo 250 let odločitve za dostop do pisane besede in znanja. Odločitve za pot pismenosti, pot branja in družbo, ki stavi na učenje, izobrazbo, razgledanost in kritično mišljenje. Odločitve za družbo znanja in kulture. Tej odločitvi je sledilo 250 let požrtvovalnega dela za kulturni in znanstveni razvoj naroda skozi zbiranje, ohranjanje in posredovanje knjižničnega gradiva. Skozi vso svojo zgodovino je knjižnica delovala kot razvijujoč se prostor oskrbovanja slovenskega naroda z duhovnim bogastvom in nastajanjem novih znanj in vse do danes knjižnica spada med najpomembnejše osrednje kulturne in izobraževalne ustanove na našem ozemlju. Sprva licejska knjižnica, nato cesarsko-kraljeva Študijska knjižnica, Državna študijska knjižnica, Univerzitetna biblioteka in danes Narodna in univerzitetna knjižnica pišejo zgodbo neprekinjene skrbi za uporabnike in gradivo: vse od prvih dni po odprtju, ko je knjižnica sprejela le 14 dnevnih bralcev, do sodobnega časa, ko NUK letno obišče 250.000 obiskovalcev in uporabnikov. Narodna in univerzitetna knjižnica se v svoji zgodbi odstira kot simbol predanega zbiranja, strokovnega urejanja, odgovornega ohranjanja in povečevanja dostopa do znanja. Četrt tisočletno zbiranje danes sestavljaja te
še novic